Kazalo po www.kmetija.com forumu
 Pomoč pogostih vprašanj   Išči   Seznam članov   Skupine uporabnikov   Registriraj se   Tvoj profil   Prijava za pregled zasebnih sporočil   Prijava 
Okoljske posledice uporabe gnojil

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po www.kmetija.com forumu -> Poljedeljstvo
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  

Avtor

Sporočilo

Simon MS
Profi kmet


Pridružen/-a: Pet Dec 2005 10:35
Prispevkov: 1209
Kraj: Bakovci

PrispevekObjavljeno: Ned Jan 01, 2006 8:35 pm    Naslov sporočila: Okoljske posledice uporabe gnojil

Odgovori s citatom


Gnojenje predstavlja enega izmed glavnih agrotehničnih ukrepov v rastlinski pridelavi. Pri uporabi gnojil pa je potrebno biti kar se da previden, saj lahko z njihovo nestrokovno uporabo po nepotrebnem obremenjujemo okolje. To še posebej velja na vodovarstvenih območjih. Tla v bližini vodnih zajetij so ponavadi plitva in skeletna, zato je prekomerno izpiranje hranil skozi talni profil v takšnih tleh še toliko bolj verjetno. Pri tem predstavlja glavni problem izpiranja dušika - predvsem njegove nitratne oblike.

Poleg izpiranja rastlinskih hranil iz talnega profila uporaba gnojil povzroča tudi izpuste toplogrednih plinov, ki prispevajo k segrevanju ozračja. Iz napisanega sledi, da uporaba gnojil v kmetijstvu nujno povzroča tudi nezaželene učinke, ki se zrcalijo v obremenjevanju tal, virov pitne vode ter tudi ozračja.

Potrebno se je zavedati, da uporaba gnojil v kmetijstvu ni edini (in tudi vedno ne največji) možni vir obremenjevanja okolja. Med ostalimi viri naj omenimo še uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter uporabo kmetijske mehanizacije. Vpliv posameznega vira onesnaženja na okolje je odvisen od več dejavnikov, pri čemer ima glavno vlogo njihova strokovna uporaba.

Namen prispevka je osvetliti nekatere glavne probleme, s katerimi se v praksi srečujemo pri uporabi gnojil ter opozoriti na možne negativne okoljske posledice uporabe gnojil v kmetijstvu.

Vpliv gnojenja na kakovost tal

Osnovni namen gnojenja je tlem vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih s pridelkom odnesli s kmetijske površine [1]. Pri tem pa lahko naredimo nemalo napak. Zato se lahko kaj hitro zgodi, da so naše njive pregnojene, s čimer tudi povečamo nevarnost onesnaženja vodnih zajetij oz. podtalnice.

Strokovno podlago za gnojenje predstavlja kemična analiza tal ter poznavanje osnovnih zakonitosti gnojenja. Osnovni namen kemične analize tal je ugotoviti stopnjo oskrbljenosti tal z rastlinskimi hranili ter na podlagi rezultatov analiz svetovati gnojenje. V kolikor te analize nimamo, gnojimo na pamet, saj ne vemo, katerega hranila je v tleh premalo in katerega preveč. Optimalna oskrbljenost tal z rastlinskimi hranili je torej eden izmed glavnih pogojev za uspešno rast in razvoj kmetijskih rastlin. Pomanjkanje rastlinskih hranil v tleh namreč lahko zaustavi rast posevkov, po drugi strani pa se podobno zgodi tudi v primeru njihove prekomerne oskrbljenosti v tleh.

Dosedanje raziskave na področju stopnje oskrbljenosti tal z rastlinskimi hranili v Sloveniji kažejo na dejstvo, da je oskrbljenost tal z rastlinskimi hranili odvisna predvsem od vrste kultur, ki jih gojimo. To potrjuje tudi raziskava stopnje oskrbljenosti kmetijskih tal s fosforjem in kalijem v Sloveniji v letih 1987-1998, ki je bila opravljena na podlagi rezultatov analiz sedmih pooblaščenih laboratorijev, ki so v Sloveniji usposobljeni za izvajanje kemičnih analiz tal po AL metodi [2]. Avtorji raziskave ugotavljajo, da je 65-75 % vzorcev tal s travnikov slabo oskrbljenih s fosforjem in kalijem. Na njivskih površinah je stanje nekoliko boljše. To še posebej velja za kalij, saj je le 10 % obravnavanih vzorcev tal z njivskih površin siromašno oskrbljenih s kalijem. Na površinah, kjer pridelujemo vrtnine, je stanje obratno, saj avtorji raziskave ugotavljajo, da je večina vrtov pregnojenih s fosforjem in kalijem, kar gre pripisati dejstvu, da vrtnine prinašajo hiter in relativno visok dohodek, zaradi česar se v praksi pogosto pretirava tudi pri gnojenju.

Do podobnih zaključkov smo prišli tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Stopnjo oskrbljenosti tal s fosforjem in kalijem na travnikih in vrtovih smo ocenili na podlagi rezultatov analiz 766 vzorcev tal s travnikov ter 220 vzorcev tal z vrtov, ki smo jih v obdobju 1997-99 analizirali po AL metodi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vzorci tal so bili odvzeti pretežno z območja Kmetijskega zavoda Ljubljana [3].

Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo kar 70 % obravnavanih vzorcev tal s travnikov siromašno (A razred) ali srednje (B razred) oskrbljenih s fosforjem ter 56 % s kalijem (graf. 1). Pri fosforju je prevladovala siromašna oskrbljenost tal (A razred) s 43 % vzorcev, pri kaliju pa srednja oskrbljenost tal (B razred) s 40 % vzorcev. Optimalno oskrbljenih vzorcev tal (C razred) na travnikih je bilo pri fosforju le 16 %, pri kaliju pa 26 %. Delež pregnojenih travnikov (D in E razred) je bil še nižji in je pri fosforju znašal 14 %, pri kaliju pa 18 %.

http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/slike_gnojila/1.jpg
Graf. 1: Primerjava stopnje oskrbljenosti tal s fosforjem in kalijem na travnikih in vrtovih [3].

Popolnoma nasprotno stanje pa smo ugotovili na vrtovih. Raziskava je pokazala, da smo za 76 % vzorcev tal z vrtov ugotovili čezmerno (D razred) ali celo ekstremno (E razred) stopnjo oskrbljenost s fosforjem, pri kaliju pa je bil ta delež 64 % (graf. 1). Med ekstremno oskrbljena tla (E razred) s fosforjem smo uvrstili kar 61 % vzorcev tal, pri kaliju pa je bil ta delež 41 %. Optimalno oskrbljenih vzorcev tal (C razred) smo v primeru fosforja ugotovili pri 12 % vzorcev z vrtov, v primeru kalija pa pri 21 % vzorcev. Še redkejši so na vrtovih vzorci, pri katerih je stopnja oskrbljenosti s P in K pod optimalnimi vrednostmi (A in B razred). V razred srednje oskrbljenih tal (B razred) s fosforjem smo prišteli 7 % vzorcev, pri kaliju pa 12 % vzorcev. Vrtovi s siromašno stopnjo oskrbljenosti tal (A razred) pa so že prava redkost, kar potrjuje samo 5 % vzorcev uvrščenih v E razred pri fosforju ter 3 % vzorcev pri kaliju.

Predstavljene ugotovitve jasno kažejo na dejstvo, da največ napak pri gnojenju naredimo pri gnojenju vrtov, kar kaže tudi v omenjeni raziskavi ugotovljena povprečna vsebnost fosforja (83.3 mg P2O5/100 g tal) in kalija (45.2 mg K2O/100 g tal) v tleh. Omenimo naj samo, da je optimalna raven fosforja v tleh 13-25 mg P2O5/100g tal, kalija pa 20-30 mg K2O/100g tal ter da je meja, od katere naprej uvrščamo vzorce tal v razred ekstremno oskrbljenih tal (E razred) za obe hranili 40 mg/100g tal. Raziskava torej kaže, da so naši vrtovi v povprečju pregnojeni celo do te mere, da tla na vrtovih pretežno uvrščamo v razred ekstremno oskrbljenih tal (E razred). Na takšnih tleh pa gnojenje s kakršnimi koli gnojili, ki vsebujejo P ali K, odsvetujemo celo do naslednje analize tal čez 4 leta.

Poleg napisanega moramo tudi dodati, da smo v posameznih vzorcih tal z vrtov ugotovili izjemno visoke vsebnosti P in K, ki krepko presegajo mejno vrednost za E razred, ki za obe hranili znaša 40 mg/100 g tal. Tako smo v približno vsakem tretjem vzorcu tal z vrtov (36 %), ki smo ga uvrstili v E razred, izmerili vsebnost fosforja med 100 in 200 mg P2O5/100 g tal, najvišjo vsebnost pa smo izmerili kar 677 mg P2O5/100 g tal. Pri kaliju stanje v E razredu ni toliko zaskrbljujoče, saj za polovico vseh vzorcev (50 %) v tem razredu velja, da za največ 20 mg K2O/100 g tal presegajo mejno vrednost E razreda, torej smo v njih izmerili vsebnost kalija med 40 in 60 mg K2O/100 g tal.

Stopnja oskrbljenosti tal s P in K na vrtovih je žal podobna tudi na vodovarstvenih območjih, kar smo ugotovili z raziskavo vsebnosti P in K v tleh na vodovarstvenem območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) v letih 1996 ter 1997 [4, 5]. V raziskavi smo ugotovili, da je bilo po spravilu pridelkov jeseni leta 1996 na območju virov pitne vode v MOL kar 64 % izbranih parcel z vrtov pregnojenih (D in E razred) s fosforjem ter 53 % s kalijem (graf. 2).

http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/slike_gnojila/2.jpg
Graf. 2: Porazdelitev stopnje oskrbljenosti zgornjega sloja tal (0-30 cm) s fosforjem in kalijem na vodovarstvenem območju MOL po spravilu pridelkov jeseni leta 1996 [4, 5]

Na travnikih smo ponovno ugotovili obratno stanje, saj smo v primeru fosforja 57% parcel razvrstili v razred siromašno oskrbljenih tal (A razred), v primeru kalija pa je bil ta odstotek 71 %. Pri poljščinah je porazdelitev med razredoma A in D enakomerna, ekstremno pregnojenih parcel pa nismo ugotovili.

V raziskavi smo primerjali tudi vsebnost mineralnih oblik dušika v tleh jeseni po spravilu pridelka ter zgodaj spomladi. V večini primerov smo zgodaj spomladi ugotovili nižjo raven N-min v tleh in to tem bolj v tistih primerih, kjer smo jeseni ugotovili povečane vsebnosti nitratnega dušika (NO3-N) v tleh (graf. 3). Na omenjenih parcelah se je raven N-min v tleh med zimo zmanjšala tudi do 79 kg N/ha, na večini parcel pa od 10 do 40 kg N/ha. Na parcelah, kjer jeseni nismo izmerili povečane vsebnosti NO3-N v tleh, je bilo zmanjšanje vsebnosti N-min tekom zime precej nižje (do 23 kg N/ha).

http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/slike_gnojila/3.jpg
Graf. 3: Primerjava vsebnosti N-min v tleh ob jesenskem in spomladanskem terminu vzorčenja na vodovarstvenem območju MOL [4, 5]

OPOMBA: Parcele s povečano vsebnostjo NO3-N jeseni so označene z X
Na podlagi zapisanega sklepamo, da so bile jeseni izmerjene povečane vsebnosti nitratnega dušika v tleh med zimo izpostavljene povečanemu izpiranju skozi talni profil. S tem je nitratni dušik med zimo postal možen vir onesnaženja vodnih zajetij in s tem pitne vode, kar še posebej velja ob dejstvu, da je večina tal na obravnavanem območju plitvih in skeletnih.

Vpliv uporabe gnojil na izpuste toplogrednih plinov.

Poleg obremenjevanja tal in virov pitne vode uporaba gnojil v kmetijstvu vpliva tudi na izpuste toplogrednih plinov. Zato lahko trdimo, da gnojila posredno onesnažujejo tudi ozračje. Najpomembnejša toplogredna plina, ki nastajata kot posledica kmetovanja, sta metan (CH4) in dušikov (I) oksid (N2O) [6]. Njun toplogredni učinek je razmeroma velik, saj je toplogredni učinek metana 21-krat, toplogredni učinek dušikovega (I) oksida pa kar 310-krat močnejši od toplogrednega učinka ogljikovega dioksida (CO2) [7]. Zaradi gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili se v ozračje sprošča dušikov (I) oksid. Glavni viri izpustov N2O zaradi gnojenja so naslednji [6]:
gnojenje z mineralnimi in živinskimi gnojili
živalsko blato in seč, ki ju živali izločijo na paši
skladiščenje gnoja in gnojevke
posredni izpusti kot posledica odlaganja NH3 in NOx plinov iz ozračja na tla


Republika Slovenija se je s podpisom Kyotskega protokola leta 1998 obvezala, da bo do obdobja 2008-2012 v primerjavi z izhodiščnim letom 1986 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 %. Ena izmed obveznosti držav podpisnic Kyotskega protokola je tudi izdelava evidenc ter programa zmanjševanja izpustov plinov v ozračje. Po naročilu Ministrstva za okolje in prostor RS smo evidence ter program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu izdelali na Kmetijskem inštitutu Slovenije [8,9,10,11,12].

Pri izračunih izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu smo ugotovili, da je prispevek izpustov zaradi gnojenja ter ravnanja z živinskimi gnojili razmeroma velik (graf. 4).

http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/slike_gnojila/4.jpg
Graf. 4: Struktura izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 1996 glede na izvor nastanka plinov ter njihov toplogredni učinek (preračunan v ekvivalente CO2) [11]

Najpomembnejši posamični vir toplogrednih plinov v Sloveniji je v letu 1996 sicer predstavljala fermentacija v prebavilih domačih živali (31 %), upoštevajoč posredne učinke pa ima največji toplogredni učinek v kmetijstvu gnojenje z mineralnimi in živinskimi gnojili ter skladiščenje živinskih gnojil (skupaj 64 %). Tako je toplogredni učinek zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili v letu 1996 znašal skupaj 21 %, toplogredni učinek izpustov med skladiščenjem gnoja in gnojevke pa 25 % (upoštevajoč metan in N2O skupaj). Ostali posredni izpusti zaradi vnosa dušika na kmetijska zemljišča prispevajo 18 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v kmetijstvu.

Skupni toplogredni učinek metana in N2O v kmetijstvu je bil v letu 1986 enak toplogrednemu učinku 2.567.000 ton ogljikovega dioksida. Do leta 1996 so se izpusti metana zmanjšali na 42.724 ton, oziroma za 15,6 %. Izpusti dušikovega (I) oksida so se v istem obdobju prav tako zmanjšali in sicer na 4.455 ton, oziroma za 8,2 %. Skupni toplogredni učinek metana in N2O je bil v letu 1996 enak toplogrednemu učinku 2.278.000 ton ogljikovega dioksida, kar pomeni, da so se izpusti v primerjavi z letom 1986 zmanjšali za 289.000 ton CO2 ali za 11,3 %.

Glede na obveznosti Republike Slovenije kot podpisnice Kyotskega protokola (8 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2010 glede na izhodiščno leto 1986) ugotavljamo, da smo v kmetijstvu obveznosti Protokola izpolnili že do leta 1993 (sl. 1).

http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/slike_gnojila/5.jpg
Graf 5: Gibanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v obdobju 1986-1996 glede na izhodiščno leto 1986 (Index1986 = 100) [12]

Prispevek kmetijstva k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji je v letu 1986 predstavljal 12,8 % skupnih izpustov toplogrednih plinov [13]. Do leta 1990 je ta delež narasel na 13,6 %, od leta 1992 pa se je prispevek kmetijstva stalno zmanjševal vse do 11,4 % v letu 1996.

Omenimo naj še, da se poleg toplogrednih plinov sprošča v ozračje zaradi kmetijske dejavnosti tudi amoniak (NH3). Izpusti amoniaka predstavljajo posredni vir izpustov N2O, poleg tega pa izpusti amoniaka povzročajo tudi zakisljevanje, evtrofikacijo (spremembo naravnih ekosistemov zaradi odlaganja spojin, ki vsebujejo dušik) ter zmanjšanje vidljivosti [14]. Glavni vir izpustov amoniaka v kmetijstvu sicer predstavlja živinoreja (92 %), pri čemer izpusti amoniaka zaradi gnojenja z živinskimi gnojil predstavljajo 48 % izpustov v živinoreji. Gnojenje z mineralnimi gnojili prispeva 8 % k skupnim izpustom amoniaka v kmetijstvu. Izpusti amoniaka v kmetijstvu predstavljajo po ocenah okoli 90 % skupnih izpustov amoniaka v Sloveniji.

Zakonodaja na področju uporabe gnojil v kmetijstvu

Kot je razvidno iz predhodnih poglavij gnojenje prispeva svoj delež k obremenjevanju okolja. Zaradi tega se kmetijska stroka in država trudi izboljšati kakovost uporabe gnojil v kmetijstvu. V Sloveniji je uporaba gnojil zakonsko natančno predpisana. Vnos rastlinskih hranil v tla je tako predpisan z UREDBO o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur RS, 68/96). V uredbi je predpisan vnos rastlinskih hranil v tla na vseh kmetijskih zemljiščih, poseben poudarek pa je namenjen gnojenju na vodovarstvenih območjih.

V uredbi so navedene tako časovne kot tudi količinske omejitve vnosa hranil v tla. Poleg uredbe je bilo v letu 2000 sprejeto tudi NAVODILO za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (UrL RS, 34/2000). Navodilo določa pravila ravnanja za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju tal z rastlinskimi hranili tako, da rastline lahko v največji meri izkoristijo hranila ter se pri pridelavi čim bolj preprečijo izgube hranil (predvsem nitratov) v vire pitne vode. Navodilo se vsebinsko navezuje na uredbo, saj se z upoštevanjem navodila v praksi zagotavlja izvedba nekaterih določil uredbe.

Zaključek

Uporaba gnojil v kmetijstvu ima določene obremenilne posledice za okolje. Negativni učinki uporabe gnojil se zrcalijo predvsem v problemih prekomernega kopičenja hranil v tleh, ter s tem povezanimi procesi izpiranja hranil (predvsem nitratov) v globlje plasti tal ter tudi v vodna zajetja. Poleg tega uporaba gnojil vpliva tudi na izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Zaradi tega lahko rečemo, da gnojila lahko v večji ali manjši meri negativno vplivajo na okolje v celoti.

Zaradi tega se moramo potruditi, da bo uporaba gnojil v kmetijstvu kar se da racionalna, s čimer bomo okoljske posledice uporabe gnojil v kmetijstvu zmanjšali na najmanjšo možno raven. Na koncu pa ne smemo pozabiti, da se kakovost uporabe gnojil zrcali tudi v kakovosti kmetijskih pridelkov, zaradi česar lahko zaključimo, da je pravilno gnojenje eden izmed predpogojev tudi za zdravo pridelano hrano.[img][/img][img][/img][img][/img][img][/img][img][/img][img][/img][img][/img]

Nazaj na vrh

Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov

Zetor Power
stalni uporabnik


Pridružen/-a: Pet Nov 2005 20:14
Prispevkov: 47
Kraj: Šentjur

PrispevekObjavljeno: Tor Jan 17, 2006 10:30 pm    Naslov sporočila:

Odgovori s citatom


tole nima smisla komentirat, k se itak nobenmu ne da prebrat!?
_________________
Administrator nekega drugega foruma o kmetijstvu!

Nazaj na vrh

Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran MSN Messenger - naslov

MEGANE
Profi kmet


Pridružen/-a: Sre Dec 2005 23:37
Prispevkov: 154

PrispevekObjavljeno: Sre Jan 18, 2006 11:47 pm    Naslov sporočila:

Odgovori s citatom


Mislim da je Simon zelo pametno napisal.
Upajmo da še bo kakšen prispevek.

Nazaj na vrh

Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo

Simon MS
Profi kmet


Pridružen/-a: Pet Dec 2005 10:35
Prispevkov: 1209
Kraj: Bakovci

PrispevekObjavljeno: Čet Jan 19, 2006 9:59 am    Naslov sporočila:

Odgovori s citatom


NE, da ne bo pomote!...to je skopirano iz enega članka, pa si mi je zdelo zanimivo za prebrat.

Mogoče moj komentarček: večje "onesnaževanje" povzročajo najmanši kmetje in vrtičkarji in majhni sadjarji

kaki primer:
-gre škropit dve breskvi....seveda za dve drevi ne dobi škropiva ampak dobi za 100 dreves...in kaj bo naredo.....eh saj ni tolk stalo, vsipam kar vse da bo bolj hasnilo....

-tist ki ima 1 ha pšenice si dosti bolj lahko prvošči da bo nasul 800 kg NPK/ha in pol še sipa 300 kg KANA in misli da bo dobil 8 t zrnja....a žal ni tako........pšenica zaradi prezaloženosti poleže........proklet kombajnist spreklinja vse kar je živo in hodi k se zajebava z poležanim...poleg tega pa še nič ne nažanje!!!ker steblo, ki se zlomi.....prekinjen je dovod hranil in tekočin.....rast zrnja se ustavi....zrno propade.....torej dobimo prepolovljen pridelek......na tej njivi je odvzem dosti manjši......torej--> založenost se še poveča......eni pač še ne razumejo določenih stvari!
večji kmet si ne more privoščiti 100 kg dodatnega gnojila, saj to pr 20 ha pomeni recimo 130 tisočakov vstran vrženega denarja.....

Nazaj na vrh

Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov

Zetor Power
stalni uporabnik


Pridružen/-a: Pet Nov 2005 20:14
Prispevkov: 47
Kraj: Šentjur

PrispevekObjavljeno: Čet Jan 19, 2006 6:38 pm    Naslov sporočila:

Odgovori s citatom


Absolutno se strinjam!
tisti ki ne ve koliko je potrebno gnojenja in prekomerno gnoji onesnažuje (predvsem umetna gnojila) ima pa zgubo!
to je dejstvo!
_________________
Administrator nekega drugega foruma o kmetijstvu!

Nazaj na vrh

Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran MSN Messenger - naslov

Gost






PrispevekObjavljeno: Sob Apr 15, 2006 8:26 pm    Naslov sporočila:

Odgovori s citatom


veste kar se gnojenja tiče se bomo še kar nekaj časa učil.
učil se bomo pa zato ker imamo nesposobno državno pospeševalno
ki jo moramo kmetje prisilno financirati. če pa že hočeč nekaj več
pa moraš nabavit svoje programe za gnojenje in podobno

Nazaj na vrh

Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po www.kmetija.com forumu -> Poljedeljstvo Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group

SoftGreen phpBB theme by DaTutorials.com
Copyright © DaTutorials 2005